14 načinov za vzgojo malčka z zdravimi prehranjevalnimi navadami
Prehranjevalne navade, ki jih vaš malček razvija zdaj, mu lahko ostanejo, ko postane starejši. Gre tako za način, kako mu ponudite hrano kot za to, kar mu ponudite. Sledite našemu vodiču za spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad za vse življenje z nasveti dr. Lise Fries, strokovnjakinje za prehranjevalno vedenje in znanstvenice na Inštitutu za zdravstvene vede Nestlé v Švici.
1. Razmislite, kako hranite svojega otroka
Vzemite si trenutek in razmislite o priložnostih za hranjenje s svojim malčkom. Ali sledite načelom odzivnega hranjenja – ustvarjate toplo, pozitivno okolje za družinske obroke, spoštujete odločitev svojega malčka, ali bo jedel in koliko, ter dajete zgled, ko gre za raznoliko in hranljivo izbiro hrane? Če to počnete, super! Če pa prepoznate, da spadate v nekaj manj zaželenih načinov hranjenja, navedenih spodaj, je zdaj čas, da se spomnite na vse prednosti odzivnega hranjenja. Ne pozabite, ne gre samo za to, kaj in koliko vaš malček poje. Način, kako ponujate hrano, je bistven tudi za njegove zdrave prehranjevalne navade.
- «Vsiljivo» hranjenje
Svojega malčka pritiskate, naj poje vso hrano, tudi potem ko je nakazal, da je sit. Morda tudi pričakujete, da bo za mizo sedel dlje, kot je primerno za njegovo starost.
- «Popustljivo» hranjenje
Otroku dovolite, da kadar koli poje katero koli hrano. Imate malo, če sploh, pričakovanj, da bo užival zdravo, uravnoteženo prehrano.
- «Preveč strogo» hranjenje
Preveč nadzorujete, kaj vaš malček poje. Morda mu dajete le majhne porcije ali zadržujete hrano, tudi če vam pokaže znake, da je še vedno lačen.
Kaj pravi dr. Fries: «Odzivno hranjenje je prava pot. Poleg zmanjšanja možnosti za prenajedanje je odzivanje na lakoto in znaki sitosti vašega malčka povezano z zdravo prehrano in telesno težo. Odzivno hranjenje pomeni prijetne in zanimive obroke, ne da bi na malčka preveč pritiskali ali ga pretirano spodbujali. Starši, ki sledijo načelom odzivnega hranjenja, svojim malčkom ponujajo tudi izbiro zdrave hrane ob obrokih in prigrizkih, ob obrokih postavljajo jasne smernice in pričakovanja ter so dobri vzorniki, ko vadijo in spodbujajo zdravo prehrano doma.»
2. Pazite, da ne pritiskate
Verjetno imate jasno predstavo o tem, koliko želite, da bi vaš malček pojedel. Morda ga celo prisilite, da konča vse, tudi ko ti reče, da je sit. Samo zato, ker ste odrasli, še ne pomeni, da najbolje veste, ko gre za apetit vašega malčka. Naj vaš malček odloči, koliko bo pojedel.
Kaj pravi dr. Fries: «Prisiliti svojega otroka, da poje več hrane, kot si želi, ima lahko različne posledice. Če je vaš otrok sit, ga lahko to nauči, da prezre znake polnosti, kar lahko v prihodnosti privede do prenajedanja. V drugih primerih lahko ustvari stresno okolje, kar vodi do negativnih asociacij na hrano, ki jo želite, da bi jedel – zaradi česar se lahko v prihodnosti izogiba temu. Otroci lahko en dan pojedo več kot drugič, in to je v redu; nadomestili bodo pri drugem obroku.»
3. Ponudite hrano in pijačo, bogato s hranili
Trebušček vašega malčka je majhen, zato je pomembno, da dragocenega prostora ne zavzamejo živila z veliko soli in sladkorja ali s sladkorjem sladkane pijače. Namesto tega ponudite raznovrstno hrano, ki je bogata s hranili, skupaj z mlekom (materino mleko, polnomastno kravje mleko ali mleko za odraščanje) ali vodo ob vsakem obroku in prigrizku. Izjeme so lahko za posebne priložnosti, kot so rojstni dnevi ali družinska praznovanja, ko lahko poslastice in sladice ponudimo v porcijah velikosti malčka. Vadite odzivno hranjenje, tako da ga ne pritiskate, naj poje to hrano, ampak se tudi poskušajte sprostiti, ker ima poskus. Vaš malček bo kmalu izvedel, da so sladice «hrana za posebne priložnosti» in ne del njegove vsakdanje prehrane.
Kaj pravi dr. Fries: «Raziskave pri starejših otrocih kažejo, da ko starši omejujejo, kaj lahko njihovi otroci jedo (na primer, če rečejo, da določena živila nikoli niso dovoljena), to naredi nekatera živila bolj privlačna, ker so «prepovedana», otroci pa bodo morda bolj verjetno pretiravali s to hrano, če bi imeli priložnost.»
4. Preverite velikosti porcij
Postrezite starosti primerne količine hrane. Vedno mu lahko ponudite več, če kaže znake, da je še vedno lačen, potem ko je pojedel. Izogibajte se spodbujanju, naj si «počisti krožnik» in namesto tega spoštujte njegove znake lakote in sitosti.
Kaj pravi dr. Fries: "Obstajajo dokazi, da zagotavljanje velikih porcij okusne, energijsko bogate hrane, kot sta makaroni in sir, poveča količino, ki jo otrok poje."
5. Nežno spodbujajte
Ko uvajate novo hrano, vam lahko nekaj spodbudnih besed pomaga prepričati malčka, da jo poskusi.
Kaj pravi dr. Fries: «V eni nedavni študiji je bilo zelo malo otrok pripravljenih poskusiti novo sadje ali zelenjavo brez spodbude. Namesto trikov ali podkupovanja, z nežnim starševskim predlogom, da "poskusite grah", bo otrok bolj verjetno okusil hrano.»
6. Bodite dober vzornik
Čim pogosteje se usedite kot družina in uživajte v skupnem obroku. Vaš malček se uči iz tega, kar vidi, da počnete vi in drugi družinski člani, zato bodite dober vzornik tako, da jeste in uživate v zdravi hrani. Naj vas vidi, kako z veseljem jeste novo hrano in verjetno jo bo tudi on želel poskusiti.
Kaj pravi dr. Fries: «Kar poje starš, je močan napovedovalec tega, kaj poje otrok. Ena nedavna študija je pokazala, da je modeliranje uživanja hrane najuspešnejša tehnika za prepričanje otroka, da nekaj poje.»
7. Odpravite podkupnino
Ne glede na to, kako mamljivo je, hrane ne uporabljajte kot nagrado. Na primer, če svojemu malčku ponudite sladoled, ko poje svojo zelenjavo, lahko ustvari negativne asociacije in ga dolgoročno odvrne od zelenjave.
Kaj pravi dr. Fries: "Poskusite ponuditi vso hrano enako, kot da bi mu dali idejo, da so nekatera živila manj okusna, druga pa bolj privlačna."
8. Preprečite «izbirčno prehranjevanje»
Včasih ste morda tako zaskrbljeni, da se vaš malček spreminja v izbirčnega jedca, ki jede le omejeno paleto hrane, da ga obupno prosite, naj je. Zaradi tega lahko postanejo obroki stresni za oba in ima nasprotni učinek od tega, na kar si upate. Če mu je všeč le nekaj živil, nekaj teh dajte na njegov krožnik poleg novih ali prej zavrnjenih živil. Otroci bodo morda morali večkrat poskusiti novo hrano, preden se jih naučijo imeti radi.
Kaj pravi dr. Fries: «Raziskave kažejo, da je zaradi pritiska na malčke, naj jedo kakršno koli hrano, večja verjetnost, da jo zavrnejo. Če lahko starši ohranijo sproščen odnos do prehranjevanja, bo večja verjetnost, da bodo otroci okusili hrano.»
9. Vzemite si čas za žvečenje
Ponudite svojemu malčku hrano v majhnih koščkih velikosti za grižljaj in se prepričajte, da je prežvečil tisto, kar je v ustih, preden ponudite več. Prav tako ne hitite s svojim malčkom, da konča svoj obrok. Naj poje v svojem tempu. Uvajanje dobrih navad zdaj lahko pomaga preprečiti prihodnje težave zaradi prenajedanja.
Kaj pravi dr. Fries: «Otroci, ki jedo hitreje, običajno zaužijejo več kalorij. To je lahko posledica jemanja večjih ugrizov in manj žvečenja hrane. Raziskave kažejo, da se te težnje po hitrejšem prehranjevanju lahko pojavijo pri predšolskih otrocih».
10. Izogibajte se uporabi hrane za pomiritev
V tej starosti vaš malček morda ne bo imel dovolj jezikovnih znanj, da bi svoja čustva izrazil z besedami, zato bo lahko razdražen ali pa bo imel izbruhe jeze. Lahko je skušnjava, da vzamete piškotek za nujne primere, določeno najljubšo hrano ali celo zdrav prigrizek, da poskusite preprečiti sceno. Vendar ima to lahko dolgoročno negativne posledice.
Kaj pravi dr. Fries: «Uporaba hrane za pomiritev že od zgodnjega otroštva lahko prispeva k razvoju debelosti pri majhnih otrocih. Otroci bi lahko začeli povezovati hrano s čustvi namesto lastnih namigov za apetit, kar bi jih spodbudilo, da jedo, ko niso lačni».
11. Ne pozabite, da ni malčka «popolne velikosti»
Ne poskušajte pritiskati na manjšega malčka, da bi pojedel več, ali odrekajte hrane večjemu malčku, da bi mu pomagali shujšati. Napačno je prepričanje, da so večji dojenčki bolj zdravi dojenčki.
Kaj pravi dr. Fries: «Dojenčki se rodijo z naravnimi nagoni, da prepoznajo lastno lakoto in polnost. Spoštovanje in odzivanje na znake lakote in sitosti vašega otroka vodi do bolj zdravih prehranjevalnih navad in rasti.»
12. Naučite se «brati» svojega malčka
Izogibajte se dajanju preveč hrane na krožnik svojega malčka. Ponudite mu majhno porcijo in bodite pozorni na njegove znake, ki vam povedo, ali je sit ali še lačen. Vedno mu lahko ponudite še eno majhno porcijo, če vam pokaže, da je še vedno lačen.
Kaj pravi dr. Fries: «V starosti od 18 do 24 mesecev lahko malčki uporabljajo kombinacijo besed (na primer 'želim to' ali 'vse opravljeno') in kretnji (pokažejo, segajo ali odrivajo hrano), da vas obvestijo, kdaj so lačni in siti. Bodite pozorni na te kretnje in izraze ter poslušajte, kaj vam pove, ko gre za njegov apetit.»
13. Pustite malčku čas, da vadi žvečenje
Vaš malček je do zdaj verjetno prešel z grudastih pirejev na sesekljano družinsko hrano. Še vedno boste morali hrano narezati na koščke velikosti grižljaja, ko se bo učil žvečiti.
Kaj pravi dr. Fries: «Od rojstva do četrtega leta se otroška usta podvojijo. Njihove žvečilne mišice postanejo močnejše, kar omogoča boljši nadzor nad hrano v ustih. Naučiti se žvečiti z ustreznimi teksturami ima številne učinke na njihovo celotno prehranjevalno izkušnjo, od zaznavanja okusa, vonja in teksture do občutka sitosti in sprejemanja širše ponudbe živil.»
14. Naj bodo obroki zabavni!
Poskusite vključiti svojega malčka v kuhanje – obstaja veliko kuharskih opravil, primernih za starost, ki jih malčki lahko pomagajo, kot so valjanje testa, odtrganje brokolijevih cvetkov s peclja, drgnjenje krompirja in vlivanje sestavin v skledo. Poskrbite, da bo vaš malček v kuhinji ves čas pod nadzorom. Vaš malček se bo veselil družinskih obrokov, ki jih je pomagal pripraviti.
Viri
Birch LL, Savage JS, Fisher JO. Right sizing prevention. Food portion size effects on children’s eating and weight. Appetite 2015; 88:11-16.
Black RE, Makrides M, Ong KK (eds): Complementary Feeding: Building the Foundations for a Healthy Life. 2017 Nestlé Nutr Inst Workshop Ser, vol 87, pp 153–165, (DOI: 10.1159/000448965)
Blissett J, Fogel A. Intrinsic and extrinsic influences on children’s acceptance of new foods. Physiol Behav 2013; 121:89–95.
Dattilo AM Programming long-term health: Effect of parent feeding approaches on long-term diet and eating patterns. In: Early nutrition and long-term health, mechanisms, consequences and opportunities. Ed., Saavedra and Dattilo, Elsevier, 2017: 471-95.
Edelson LR, Mokdad C, Martin N. Prompts to eat novel and familiar fruits and vegetables in families with 1-3 year-old children: Relationships with food acceptance and intake. Appetite 2016: 99:138-48.
Fogel A, Goh AT, Fries LR, et al. A description of an ‘obesogenic’ eating style that promotes higher energy intake and is associated with greater adiposity in 4.5 year-old children: Results from the GUSTO cohort. Physiol Behav 2017; 176:107-16.
Fogel A, Goh AT, Fries LR, et al. Faster eating rates are associated with higher energy intakes during an ad libitum meal, higher BMI and greater adiposity
among 4.5-year-old children: results from the Growing Up in Singapore Towards Healthy Outcomes (GUSTO) cohort. Br J Nutr 2017; 117(7):1042-51.
Fogel A, Fries LR, McCrickerd K, et al. Oral processing behaviours that promote children’s energy intake are associated with parent-reported appetitive traits: Results from the GUSTO cohort. Appetite 2018:126:8-15.
Fries LR, Martin N, van der Horst K. Parent-child mealtime interactions associated with toddlers’ refusal of novel and familiar foods. Physiol Behav 2017; 176:93-100.
Le Reverend BJD, Edelson LR, Loret C. Anatomical, functional, physiological and behavioural aspects of the development of mastication in early childhood. Br J Nutr 2014, 111(3):403–14.
Perez-Escamilla R, Segura-Perez S, Lott M, on behalf of the RWJF HER Expert Panel on Best Practices for Promoting Healthy Nutrition, Feeding Patterns, and Weight Status for Infants and Toddlers from Birth to 24 Months. Feeding Guidelines for Infants and Young Toddlers: A Responsive Parenting Approach. Durham, NC: Healthy Eating Research, 2017. Available at: http://healthyeatingresearch.org
Rodgers RF, Paxton SJ, Massey R, et al. Maternal feeding practices predict weight gain and obesogenic eating behaviors in young children: a prospective study. Int J Behav Nutr Phys Act 2013; 10:24 http://www.ijbnpa.org/content/10/1/24
Russell CG, Haszard JJ, Taylor RW, et al. Parental feeding practices associated with children’s eating and weight: What are parents of toddlers and preschool children doing? Appetite 2018; 128:120-8.
Shloim N, Edelson LR, Martin N, et al. Parenting styles, feeding styles, feeding practices, and weight status in 4-12 year-old children: A systematic review of the literature. Front Psychol 2015; 6:1849. doi: 10.3389/fpsyg.2015.01849
Stifter CA, Moding KJ. Understanding and measuring parent use of food to soothe infant and toddler distress: A longitudinal study from 6 to 18 months of age. Appetite 2015; 95:188-96.
van der Horst K, Sleddens EFC. Parenting styles, feeding styles and food-related parenting practices in relation to toddlers’ eating styles: A cluster-analytic approach. PLoS ONE 2017; 12(5): https://doi.org/10.1371/journal.pone.0178149
Vollmer RL, Mobley AR. Parenting styles, feeding styles, and their influence on child obesogenic behaviors and body weight: a review. Appetite 2013; 71:232-41.
Woo Baidal JA, Morel K, Nichols K, et al. Sugar-sweetened beverage attitudes and consumption during the first 1000 days of life. Am J Public Health 2018; 108(12):1659-65. doi:10.2105/AJPH.2018.304691
Zadnja sprememba: november 2018
Povezani članki